Quantcast
Channel: Katoliška Cerkev v Sloveniji
Viewing all 7217 articles
Browse latest View live

Molitev za Cerkev na Slovenskem

$
0
0

 

Dobri Oče,

Ti si vedno z nami.

Z nami si v našem hrepenenju, upanju in veselju.

Z nami trpiš, ko nas zagrinjajo

trpljenje in stiske, bolečina in nemoč.

Z nami si v naši Cerkvi,

ki jo ljubimo in Te zanjo prosimo.

Naj jo vedno spremlja Tvoj očetovski blagoslov,

da bo polnost življenja iskala in našla le v Tebi.

 

Naj se kot tvoj ljubljeni Sin

daruje za vse ljudi, do bolečine.

Naj jo vodi tvoj Sveti Duh,

da bo vedno bolj polna modrosti in milosti.

In naj jo spremlja ljubeča skrb naše nebeške Matere Marije,

da bo postajala vedno bolj tvoja, vedno bolj sveta.

Amen.



 

Izdal: Svet katoliških laikov Slovenije


Teden Karitas 2013 Verjamem vate

$
0
0

 

Od 24. novembra do 1. decembra 2013 bo potekal Teden Karitas pod geslom Verjamem vate. V evropskem letu aktivnega državljanstva in letu vere Karitas spodbuja vsakega posameznika, da verjame v sočloveka, zaupa vanj in mu pomaga, verjame pa tudi v dobrodelnost in solidarnost ljudi. Prostovoljci in vsi državljani skupaj gradimo našo prihodnost, skupaj si pomagamo, skupaj iščemo najboljše v nas in drugih.


Dogodki na slovenski ravni

Romanje prostovoljcev in sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo

Slovenska karitas vabi na Ponikvo v sredo, 27. novembra 2013, kjer se bo srečalo okoli 2.000 sodelavcev in prostovoljcev Karitas. Pričetek romanja bo z molitvijo ob 11.00, ob 12.00 pa bo sv. maša, ki jo bo daroval predsednik Slovenske karitas, upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih.

Dobrodelni koncert Klic dobrote za družine v stiski

V sredo, 27. novembra 2013, ob 20.05 Slovenska karitas vabi na 23. dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo potekal v dvorani Golovec v Celju pod geslom Verjamem vate. Neposredni TV prenos koncerta bo na I. programu TV Slovenija, Radia Slovenija in Radia Ognjišče. Vstopnice so na voljo na sedežih škofijskih Karitas, v Ljubljani na sedežu Slovenske karitas, v Celju v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe in na bazenu pri dvorani Golovec.

Teden karitas bomo sklenili z nedeljo Karitas, 1. decembra 2013, ki jo še posebej v župnijah obeležujejo župnijske karitas.

Dodatne informacije o tednu Karitas in spremljevalnih dogodkih dobite na sedežu Slovenske karitas, Kristanova ulica 1 v Ljubljani, tel. 01/300–59–60, e-naslov: info@karitas.si.


Dogodki na lokalni ravni

Škofijska karitas Celje

Ob začetku tedna Karitas bo 23. novembra 2013 v Škofijskem domu Vrbje duhovna obnova za sodelavke in sodelavce Karitas in drugih dobrodelnih skupin v celjski škofiji. Vodil jo bo predsednik Slovenske karitas msgr. Metod Pirih, pri maši pa se mu bo pridružil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.

Ob Tednu Karitas bodo imeli v osrednjem humanitarnem skladišču Vrbje dneve odprtih vrat. Sodelavke in sodelavce župnijskih Karitas, uporabnike in vse ostale vabijo k pomoči pri delu v humanitarnem skladišču.

Ob geslu letošnjega Tedna Karitas načrtujejo v prihodnjem letu niz srečanj z naslovom Verjamem vate, verjamem vase, kjer bodo ljudje, ki jih je življenje preizkušalo in zaznamovalo – a niso izgubili upanja in smisla – pričevali o svojem soočanju s stisko, boleznijo in izgubo. Srečanja bodo namenjena širšemu krogu ljudi, predvsem kot zdravilo za brezup in strah, ki mnoge krnita in jemljeta veselje do življenja.

Dogodki na ravni Župnijskih karitas ŠK Celje

V minulih tednih so dobrodelne koncerte pripravile že Župnijske karitas Videm – Krško, Šentjanž na Vinski Gori in Pišece. V Tednu Karitas se bodo dogodki razvrstili po naslednjem razporedu:

  • V nedeljo, 17. novembra, ob 16.00 pripravlja Župnijska karitas Gornja Ponikva dobrodelni koncert v Slomškovem domu na Gornji Ponikvi.
  • V nedeljo, 24. novembra, ob 17.00 bo Župnijska Karitas Mozirje – Šmihel pripravila dobrodelni koncert v dvorani Kulturnega doma v Mozirju.
  • V nedeljo, 24. novembra, bo ob 16.00 v dvorani Zadružnega doma na Bizeljskem dobrodelni koncert Župnijske Karitas Bizeljsko.
  • V nedeljo, 1. decembra, ob 15.00 bo v Kulturnem domu Brežice dobrodelni koncert Župnijske karitas Brežice. Obenem bo ob isti uri imela dobrodelni koncert Župnijska Karitas Artiče in Sromlje v dvorani kulturnega doma Artiče.
  • Župnijska Karitas Celje – Sveti Duh na prvo adventno nedeljo pripravlja pogostitev kot zahvalo vsem, ki jim kakorkoli pomagajo pri njihovem poslanstvu – pomagati človeku v stiski. Dobrotnikov se spomnijo pri sveti maši in jih pogostijo z domačimi dobrotami.

Dodatne informacije dobite na sedežu Škofijske karitas Celje na Muzejskem trgu 8 v Celju, tel. 0590/80–370, e-naslov: info@karitasce.si ali na spletni strani: http://www.karitasce.si/wordpress/.


Škofijska karitas Ljubljana

V sredo, 20. novembra 2013, Župnijska karitas Kranj – Drulovka/Breg organizira delavnico izdelovanja adventnih venčkov skupaj z osnovnošolci iz OŠ Orehek ob pomoči študentk Biotehniškega centra Naklo. Venčke bodo podarili starejšim in bolnim ter jih ponudili pred cerkvijo. Prostovoljni prispevki zanje bodo namenjeni župnijski karitas.

V soboto, 23. novembra 2013, bo v župniji Vrhnika potekal dobrodelni koncert v okviru tamkajšnje župnijske karitas.

V soboto, 23. novembra 2013, ob 18.30, bo v župnijski cerkvi Šentvid pri Stični potekal 6. dobrodelni koncert, v torek, 26. novembra, pa izdelovanje adventnih venčkov v okviru tamkajšnje župnijske karitas.

V soboto, 23. novembra 2013, od 12.00 do 19.00 v Župnijska karitas Ljubljana – Kašelj Zalog bo v veliki dvorani župnišča v Zalogu (Cerutova 20) organizirala delavnico izdelovanja adventnih venčkov.

Sodelavci Župnijske karitas Ljubljana – Trnovo bodo v Tednu karitas razdeljevali zloženko o delu Karitas po vsaki maši ter 24. in 30. novembra ter 1. decembra 2013 organizirali dobrodelno prodajo adventnih venčkov.

V sredo, 27. novembra 2013, bo ob 20.00, po večerni maši, potekal dobrodelni nastop duhovniškega okteta Oremus v župniji Ljubljana – Zadobrova. V tem tednu župnijska karitas organizira tudi srečanje starejših, pri obeh nedeljskih mašah na nedeljo Karitas pa bodo predstavili delo župnijske karitas.

V petek, 29. novembra 2013, po večerni maši, po v župniji Dob potekala kulturna prireditev v izvedbi Župnijske karitas Dob skupaj z veroučnimi učenci in medgeneracijsko skupino Rožmarin.

V petek, 29. novembra 2013, ob 19.30, bo v Kulturnem domu Pirniče potekal dobrodelni koncert v organizaciji Župnijskih karitas Pirniče, Preska, Sora in Smlednik.

V soboto, 30. novembra 2013, bodo v okviru Župnijske karitas Gorje potekale medgeneracijske delavnice izdelovanja adventnih venčkov, ki se bodo po nedeljski maši ponudili župljanom za pomoč družinam v stiski.

V nedeljo, 1. decembra 2013, bo Župnijska karitas Ljubljana – Šentvid po vsaki maši organizirala dobrodelni srečelov.

V nedeljo, 1. decembra 2013, bo v okviru Župnijske karitas Škofja Loka potekal dobrodelni srečelov. Sredstva bodo namenjena družinam v stiski.

V nedeljo, 1. decembra 2013, bodo sodelavci Župnijske karitas Ljubljana – Fužine sodelovali pri nedeljski maši in predstavili delo Karitas, povabili bodo tudi vse nekdanje sodelavce in vse dobrotnike.

V Tednu Karitas bo Župnijska karitas Ljubljana – Marijino oznanjenje zbirala hrano in perilo za družine v stiski, mladi pa bodo izdelovali izdelke in božične voščilnice za dober namen. Župnija bo izdala knjižico Moj Credo s fotografijami iz narave, prostovoljne prispevke za knjižico bodo namenjeni župnijski karitas.

Župnijska karitas Dobrepolje – Videm bo organizirala zbiranje obleke in obutve za potrebe v Afriki in Aziji.

V Tednu Karitas bo v okviru Župnijske karitas Kamnik darovana sveta maša za pokojne sodelavce in dobrotnike župnijske karitas.

Dodatne informacije dobite na sedežu Škofijske karitas Ljubljana na Poljanski cesti 2 v Ljubljani, tel. 01/439–21–30 , e-naslov: info@lj.karitas.si.


Škofijska karitas Koper

Na ravni Škofijske karitas Koper je uvod v Teden Karitas svečana akademija ob Tednu Karitas in odprtje razstave Umetniki za karitas, ki bo potekalo v petek, 22. novembra 2013, ob 20.00 na dvorcu Zemono pri Vipavi. Pri programu bodo sodelovali koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, ravnatelj Škofijske karitas Matej Kobal, predstavnika občine Ajdovščina in Vipava, glasbenice Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pri klavirju pa prof. Nada Žgur. Likovne umetnike in projekt Umetniki za karitas bosta predstavili Anamarija Stibilj Šajn in Jožica Ličen. Program bo povezoval Jože Bartolj.

V četrtek, 28. novembra 2013, bo potekal dan odprtih vrat v naslednjih Centrih Karitas v koprski škofiji:

  • Center karitas Ajdovščina, Vipavska 11, med 10.00 in 11.00 ter med 15.00 in 19.00 bo potekala predstavitev programov. Vabljeni posebej birmanci z animatorji, kateheti in starši (kontakt: Jožica Ličen, GSM: 041/429–713).
  • Center karitas Ilirska Bistrica, Ulica IV. Armije, med 15.00 in 18.00 – zbiranje hrane (kontakt: Božidara Česnik, GSM: 031/281–682).
  • Center karitas Idrija, Prelovčeva 2, med 16.00 in 18.00 (kontakt: Alenka Pavšič, GSM: 031/866–123).
  • Center Karitas Koper, Vojkovo nabrežje 4 a, bo zbiral hrano za ljudi v stiski med 10.00 in 12.00 (kontakt: Pavla Brec, GSM: 031/335–969).
  • Center karitas Portorož, Cvetna pot 4, zbiranje hrane med 10.00 in 12.00 (kontakt: Anita Valič, GSM: 041/842–162).
  • Center karitas Izola, Gregorčičeva ulica 74, zbiranje hrane med 10.00 in 12.00 (kontakt: Lidija Čop, GSM: 040/603–818).
  • Center karitas Pivka, Kolodvorska 10, med 9.00 in 16.00 (kontakt: Julka Dekleva, GSM: 040/ 378–851).
  • Zavod karitas Samarijan, Materinski dom Solkan, med 9.00 in 13.00 (kontakt: Milena Brumat, GSM: 031/655–961).
  • Center karitas Tolmin, Rutarjeva 18, bo v Tednu Karitas od ponedeljka do petka od 16.00 do 17.00 zbiral hrano za družine v stiski (kontakt Darja Leban Obid, GSM: 041/586–358).
  • V Centru karitas v Bertokih bo dan odprtih vrat 19. novembra 2013 od 9.00 do 11.00. Predstavljeni bodo vsi trije programi: Pomoč brezdomcem, Vrtnica – socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom in Pelikanov program pomoči in celodnevnega bivanja za zasvojene (voden ogled stanovanjske skupnosti Truške in Skupnosti Srečanje v Vremah).

Na nedeljo Karitas, 1. decembra 2013, bo po župnijah koprske škofije potekala nabirka za družine v stiski.

Dodatne informacije dobite pri Jožici Ličen, namestnici ravnatelja Škofijske karitas Koper, GSM: 041/429–713, e-naslov: jozica.licen@rkc.si.


Nadškofijska karitas Maribor

V četrtek, 21. novembra 2013, ob 10.00 bo imela Nadškofijska karitas Maribor tiskovno konferenco ob 8. obletnici delovanja Ambulante za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico Maribor.

V petek, 22. novembra 2013, ob 18.00 Župnijska karitas Ruše prireja dobrodelni koncert v župnijski cerkvi.

V ponedeljek in torek, 25. in 26. novembra 2013, bo Nadškofijska karitas Maribor poslala kontingent pomoči v oblačilih, higienskih potrebščinah in hrani Caritas Aleksinac v Srbiji.

V petek, 29. novembra 2013, ob 19.00 uri, bo Dekanijska karitas Ptuj – Zavrč priredila dobrodelni koncert Verjamem vate v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju.

Na nedeljo Karitas, 1. decembra 2013, bodo potekali sledeči dogodki:

  • Župnijska karitas Dravograd bo blagoslovila nove prostore tamkajšnje župnijske karitas po drugi sv. maši.
  • Župnijska karitas Ormož bo blagoslovila nove prostore župnijske karitas po drugi sv. maši.
  • Župnijska karitas Slovenske Konjice bo od 8.00 do 18.00 v župnijskem domu priredila razstavo ročnih del, ob 14.00 pa adventno srečanje starejših v župnijski cerkvi sv. Jurija.
  • Župnijska karitas Maribor – sv. Jožef bo ob 16.00 priredila dobrodelni koncert v dvorani na Obrežni 1. V petek, 6. decembra 2013, bo potekala dobrodelna predstava v kulturnem domu Pekre v okviru Župnijske karitas Limbuš.

Dodatne informacije dobite na sedežu Nadškofijske karitas Maribor na Strossmayerjevi ulici 15 v Mariboru, tel. 0590/80–350 , e-naslov: info@karitasmb.si.


Škofijska karitas Murska sobota

V petek, 29. novembra 2013, ob 19.00, bo potekal 11. Župnijski klic dobrote v Trstenjakovem domu v Gornji Radgoni.

V nedeljo, 1. decembra 2013, ob 14.00, bo potekal 21. Škofijski klic dobrote v Kulturnem domu Razkrižje.

Dodatne informacije dobite na sedežu Škofijske karitas Murska Sobota v Martjancih 71, tel. 02/538–11–50 e-naslov: info@ms.karitas.si.


Škofijska karitas Novo mesto

Posamezne župnijske karitas bodo pripravile dneve odprtih vrat, na katerih se bodo obiskovalci seznanili s programi pomoči, delavnicami in aktivnostmi, ki skozi leto potekajo.

Na nedeljo Karitas bodo prostovoljci pri svetih mašah predstavili delo župnijskih karitas oziroma pomagali pri oblikovanju bogoslužja. Po sveti maši bodo nekatere župnijske karitas pripravile skromno pogostitev.

Dodatne informacije dobite na sedežu Škofijske karitas Novo mesto, na Smrečnikovi ulici 60 v Novem mestu, tel. 07/384–44–22 , e-naslov: info@nm.karitas.si.

 

Slovesnosti ob sklepu leta vere v slovenskih škofijah

$
0
0

Ob sklepu leta vere bodo po slovenskih škofijah slovesne svete maše po spodnjem razporedu.

Leto vere je razglasil papež Benedikt XVI. (2005–2013) z apostolskim pismom Vrata vere (Porta fidei) in je potekalo po vsem svetu od 11. oktobra 2012 do 24. novembra 2013 in ga. V pismu je papež nakazal pomen in cilje tega leta. Osrednji namen je bil, da bi se v vsakem verniku vzbudilo hrepenenje po izpovedovanju vere v polnosti s prenovljenim prepričanjem, zaupanjem in upanjem.

 

Škofija Celje

Na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo, 24. novembra 2013, bodo v celjski škofiji obhajali sklep leta vere s slovesnim bogoslužjem v celjski stolnici sv. Danijela. K obhajanju svete maše vabijo duhovnike, redovnike, redovnice in vernike celjske škofije, da se skupaj zahvalijo za dogajanje v letu vere in poglobijo svojo zavzetost, pričevanje in osebno odločitev za Kristusa. Bogoslužje se bo začelo ob 14.30 s slovesnimi pétimi večernicami in nadaljevalo ob 15.00 s sveto mašo, ki jo bo daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.

Več na tej povezavi.

 

Škofija Koper

Ob sklepu leta vere bo koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak daroval sveto mašo v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v nedeljo, 24. novembra 2013, ob 10.00, ob 18.00 pa bo v Postojni v župnijski cerkvi sv. Štefana daroval sveto mašo in blagoslovil križ v spomin na minulo pastoralno leto.

 

Nadškofija Ljubljana

V ljubljanski nadškofiji bodo sklep leta vere obhajali na nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva, 24. novembra 2013. Na župnijah bodo poskrbeli za obhajanje slovesnih bogoslužij in pri izpovedi vere bodo verniki svečano obnovili krstne obljube.

Slovesno bogoslužje ob sklepu leta vere bo na nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva ob 16.00 tudi v ljubljanski stolnici, kamor so duhovniki in verniki še posebno povabljeni, da se skupaj zahvalijo za vse iz vere prejete milosti. Somaševanje bo vodil apostolski administrator škof msgr. Andrej Glavan, ki bo letošnjim katehumenom simbolično izročil v premišljevanje in uresničevanje Božjo besedo tako, da bodo iz njegovih rok prejeli Sveto pismo.

 

Nadškofija Maribor

V mariborski nadškofiji bo osrednja slovesnost ob sklepu leta vere v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, 24. novembra 2013, ob 18.00 v stolnici in jo bo v imenu apostolskega administratorja vodil mariborski pomožni škof v pokoju msgr. dr. Jožef Smej.

 

Škofija Murska Sobota

V Škofiji Murska Sobota bodo sklep leta vere obeležili po župnijah. Vsaka župnija je povabljena, da oblikuje čim bolj živo občestvo in predstavi korake in sadove vere, ki so jih delali oz. živeli v tem letu, da najdejo razloge za praznovanje in spodbude za nadaljnje korake. Utrinki praznovanja leta vere na škofijski ravni pa so dostopni na spletu.

 

Škofija Novo mesto

V novomeški škofiji bodo leto vere sklenili pri slovesni sveti maši v soboto, 23. novembra 2013, ob 9.00 v novomeški stolnici. Somaševanje bo vodil škof msgr. Andrej Glavan, prepeval bo mešani pevski zbor iz župnije Zagradec, s solističnimi vložki bo pri bogoslužju sodeloval operni pevec, bas-baritonist Marko Fink. Poseben pečat slovesnosti ob sklepu leta bodo dali letošnji katehumeni, ki so se odločili, da bodo stopili na pot vere. Iz rok škofa Glavana bodo prejeli Sveta pisma, ki jih bodo spremljala pri njihovi pripravi na prejem zakramentov uvajanja v krščanstvo. Po končani maši bo v prostorih Škofije Novo mesto jesenska seja Škofijskega pastoralnega sveta, ki stoji pred veliko nalogo, da napiše konkreten škofijski pastoralni načrt za prihodnja leta.

 

Sklep leta vere v Rimu

V soboto, 23. novembra 2013, se bo papež Frančišek srečal s katehumeni, v nedeljo, 24. novembra, pa bo na trgu Sv. Petra daroval sklepno sveto mašo. Celoten seznam dogodkov je objavljen na spletni strani slovenske oddaje Radia Vatikan.

 

180 let kongregacije Šolskih sester de Notre Dame in 125 let prihoda sester v Slovenijo

$
0
0

 

Letos mineva 180 let od ustanovitve kongregacije Šolskih sester de Notre Dame, 125 let prihoda sester v Slovenijo ter 20. obletnica ustanovitve samostojne slovenske redovne province. Ob tej priložnosti bo v četrtek, 21. novembra 2013, ob 18.00 generalni vikar koprske škofije mag. Jožef Koren daroval zahvalno sveto mašo v samostanu Šolskih sestre de Notre Dame v Trnovem-Ilirska Bistrica.           

Kongregacija Šolskih sester de Notre Dame je bila ustanovljena 24. oktobra 1833 v kraju Neunburg vorm Wald na Bavarskem. Ta dan je ustanoviteljica, mati Terezija Jezusova Gerhardinger, začela skupno redovno življenje s še dvema dekletoma. Njihovo delovanje je bilo prežeto z globoko apostolsko duhovnostjo, ki je oblikovala njihovo življenje in globoko vplivala na mnoge druge. Na potrebe tedanjega časa so sestre odgovorile z vzgojo deklet, predvsem v vrtcih, osnovnih šolah, sirotišnicah, dnevnih zavetiščih in strokovnih šolah.

Prav ta zavzetost za vzgojno delo deklet je pripeljala prve sestre tudi v Slovenijo: leta 1886 v Šmihel pri Novem mestu, leta 1888 pa v Trnovo-Ilirska Bistrica. V oba kraja so prišle sestre na pobudo ljudi, ki so bili močni v veri, daljnovidni in pogumni v dejanjih. V Trnovem sta zakonca Valenčič, ki nista imela svojih otrok, želela svojo hišo podariti v dobre namene. Po nasvetu vplivnih ljudi sta se odločila, da prosijo redovnice, ki se posvečajo vzgoji ženske mladine, da pridejo v ta kraj. Takratni ljubljanski nadškof Jakob Missia je poznal Šolske sestre de Notre Dame iz Gorice, ki so dve leti začele s šolo v Šmihelu pri Novem mestu. Stekli so pogovori in dopisovanja, priprava hiše za ustanovitev šole in samostana ter sama uresničitev zamisli.

Sestre so takoj po prihodu začele s šolo, ki se je hitro razvijala in v nekaj letih dobila pravico javnosti. Mnoge prilagoditve so bile potrebne po 1. svetovni vojni, potem s prihodom italijanskih oblasti na Primorsko, posebej še, ker je bila leta 1924 z zakonom ukinjena raba slovenskega jezika v šoli. Po padcu Italije so sestre znova v nekaj mesecih vzpostavile slovensko šolstvo, vendar le za kratek čas, saj jim je bila v šolskem letu 1945/46 šola odvzeta. Sestre so ostale v kraju, stisnjene v samo majhen del samostana. Marsikaj so morale prestati, a so nadaljevale svoje vzgojo delo na drugačne načine – predvsem z inštrukcijami šolskih predmetov, posebej glasbe in tujih jezikov, po 2. vatikanskem cerkvenem zboru pa tudi s poučevanjem verouka.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so začeli sestram postopno vračati lastnino. V vrnjenih prostorih so začele z duhovnimi vajami, nekaterimi tečaji in skupinami za mlade. V letu 2004 pa so dobile vrnjen celoten kompleks prostorov, potrebnih obnove. Po dolgem razločevanju so novembra 2002 sklenile, da »bomo imele tu neke vrste pastoralni center, ki bo zajemal področje duhovnosti, neformalnega izobraževanja in sociale«. Sledila je večletna obnova in 25. novembra 2006 je bil Dom matere Terezije blagoslovljen. V njem se sedaj zbirajo različne skupine za duhovne vaje, duhovne obnove, razne tečaje, vsak torek poteka učna pomoč za otroke v okviru Karitas, enkrat na mesec ima srečanje skupina Vera in luč za osebe s posebnimi potrebami in njihove družine, srečuje se skupina Klasje za starejše žene, vsakih štirinajst dni se srečajo člani molitvene skupine za duhovne poklice (Serra klub) in svetopisemska skupina. Skupine imajo večinoma svoj program, nekatere pripravimo tudi same s sodelavci.

Leta 2008 so v obnovljenih prostorih ustanovile Zavod Šolskih sester de Notre Dame za celostno oblikovanje človeka, znotraj katerega sedaj deluje že četrto leto vrtec Antonina. Z vzgojnim delom v vrtcu so začele na številne prošnje staršev, ki so za svoje otroke želeli drugačno vzgojo. S tem neposrednim vzgojnim delom so ponovno spet bolj vključene v kraj in na ta način odgovarjajo na potrebe ljudi. To delo in mnoge skrbi ljudi, ki so jim zaupane, prinašamo pred Boga v molitvi in evharistični daritvi, saj to daje resnično pravi smisel našemu življenju in delu.


 

Besedilo je pripravila predstojnica samostana Trnovo-Ilirska Bistrica s. Štefka Bizjak ND.

Več informacij dobite na spletni strani Šolskih sester de Notre Dame.

 

Predstavniki mladinskih pastoralnih delavcev na konferenci o novi evangelizaciji v Sarajevu

$
0
0

 

V petek, 22. novembra 2013, se bo devet predstavnikov različnih katoliških organizacij, ki sodelujejo v Medškofijskem odboru za mladino pri SŠK, udeležilo mednarodne konference z naslovom New evangelization – faith, facebook, face, ki jo pripravlja Srednjeevropska mednarodna ekipa odgovornih za mladinsko pastoralo. Dogodek se bo odvijal v Sarajevu (BiH) in bo trajal do nedelje, 24. novembra 2013.

Tema konference je nova evangelizacija, osredotoča pa se na povezavo med našo osebno vero (faith) in uporabo socialnih medijev (facebook) kot pripomočka za začetek bolj osebnega odnosa z mladimi (face).[1]Konferenca predstavlja priložnosti za pogovor o osebni veri udeležencev, preizkušnjo različnih načinov komunikacije, izmenjavo primerov dobre prakse, delitev izkušenj uporabe socialnih medijev za evangelizacijo mladih in ustvarjanje okolja za mreženje in kulturno izmenjavo. Udeležili se je bodo mladinski pastoralni delavci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Češke, Poljske, Avstrije, Madžarske s Transilvanijo, Srbije, Črne gore in Slovenije ter škofje, odgovorni za mladinsko pastoralo v naštetih državah.

Med približno 100 sodelujočimi iz enajstih držav bo skupaj devet Slovencev iz Društva SKAM, Socialne akademije, Salezijanske mladinske pastorale in redovnih skupnosti.

Posebni gostje konference bodo Stefan Lesting, ki bo imel predavanje o pastoralnih izzivih na Web 2.0, João Chagas, vodja oddelka za mlade pri Papeškem svetu za laike, Michel Petrus Remery, pomočnik generalnega tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc, sklepno mašo pa bo daroval kardinal Vinko Puljić.

Vsak predstavnik od sodelujočih držav bo predstavil primer svojega evangelizacijskega pristopa preko spletnih medijev ter ob sklepu bo domov prinesel vzore drugih ter ideje za še boljše izvrševanje svojega poslanstva.


 

Besedilo je posredoval tajnik Medškofijskega odbora za mladino mag. Tone Česen, ki je na voljo za dodatne informacije na GSM: 041/288-917 ali po e-pošti: mom@rkc.si.

 


[1] Naslova konference zaradi besedne igre (fatih, facebook, face) namenoma ne prevajamo.

 

Papeževa kateheza posvečena odpuščanju grehov v moči oblasti ključev

$
0
0

Papež Frančišek je sredino katehezo med splošno avdienco, ki se je odvijala na Trgu svetega Petra, namenil veri v odpuščanje grehov. Če je prejšnjo sredo govoril o odpuščanju grehov v povezavi s krstom, pa se je tokrat navezal na t.i. »oblastjo ključev«, kar je svetopisemski simbol poslanstva, ki ga je Jezus zaupal apostolom.

Sveti Duh – protagonist odpuščanja grehov
»Protagonist odpuščanja grehov je Sveti Duh,« je Frančišek začel katehezo. Ko se je Jezus po vstajenju prvič prikazal učencem, je dihnil vanje in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani« (Jn 20, 22-23). Jezus, ki ima že spremenjeno telo, je že novi človek, ki daje velikonočne darove, sadove svoje smrti in vstajenja: mir, veselje, odpuščanje grehov, poslanstvo, predvsem pa dar Svetega Duha, ki je izvir vseh ostalih. Jezusov dih kaže na posredovanje novega življenja, prenovljenega z odpuščanjem. »A preden Jezus naredi gesto diha in podari Duha, pokaže svoje rane na dlaneh in strani: te rane predstavljajo ceno našega zveličanja. Sveti Duh nam prinaša odpuščanje Boga, ki gre preko Jezusovih ran,« je poudaril papež. Te rane je Jezus hotel ohraniti tudi v nebesih, kjer jih kaže Očetu. Po moči teh ran so naši grehi odpuščeni. Tako je Jezus dal svoje življenje za naš mir in veselje, za milost v naši duši in odpuščanje naših grehov.

Cerkev – varuhinja oblasti ključev
Varuhinja oblasti ključev je Cerkev, kajti Jezus je apostolom dal moč odpuščanja grehov, je nadaljeval sveti oče. Bog odpušča vsakemu človeku po svojem usmiljenju, a hotel je, da tisti, ki pripadajo Kristusu in Cerkvi, prejmejo odpuščanje po služabnikih skupnosti. Preko apostolske službe me doseže usmiljenje Boga, moji grehi so odpuščeni in podarjeno mi je veselje. Na ta način nas Jezus kliče, da živimo spravo tudi na cerkveni, skupnostni ravni. Cerkev, ki je sveta in obenem potrebna pokore, vse življenje spremlja našo pot spreobrnjenja. »Cerkev ni gospodarica oblasti ključev, ampak je služabnica v službi usmiljenja in se razveseli vsakokrat, ko lahko podari ta božji dar,« je povedal papež Frančišek.

Dodal je, da mnogi morda ne razumejo te cerkvene razsežnosti odpuščanja, kajti vedno bolj dominirata individualizem in subjektivizem, kar čutimo tudi mi kristjani. Res je, da Bog odpušča vsakemu skesanemu grešniku osebno, a kristjan je vezan na Kristusa, Kristus pa je združen s Cerkvijo. To po papeževih besedah moramo ceniti. Da mi je Bog odpustil je dar in prav tako skrb, zaščita in varnost.

Duhovnik – orodje za odpuščanje grehov
Orodje odpuščanja grehov je duhovnik, je zatrdil papež Frančišek in tako naredil še tretji poudarek glede odpuščanja grehov v moči oblasti ključev. Božje odpuščanje, ki ga prejmemo v Cerkvi, nam je posredovano preko službe našega brata, duhovnika. Tudi on tako kot mi potrebuje usmiljenje in postane orodje usmiljenja. Frančišek je dodal, da se tudi duhovniki in škofje morajo spovedati ter da se tudi sam spove vsakih štirinajst dni, kajti tudi papež je grešnik. Ponovno je poudaril, da je res, da Bog vedno posluša, vendar pa nam v zakramentu sprave pošlje brata, da prinese odpuščanje, zagotovilo odpuščanja v imenu Cerkve.

Služba, ki jo duhovnik nudi kot Božji služabnik, ki odpušča grehe, je po papeževih besedah zelo delikatna. Zahteva, da je njegovo srce srce miru, da ne ravna grdo z verniki, ampak je blag, dobrohoten in usmiljen, da zna v srcih sejati upanje ter se predvsem zaveda, da brat ali sestra, ki je pristopil k zakramentu sprave, želi odpuščanje, da bi ga Jezus ozdravil. Za duhovnika, ki nima tega razpoloženja duha, je bolje, da ne opravlja te službe, je dejal papež in poudaril, da imamo vsi verniki pravico v duhovnikih najti služabnike Božjega odpuščanja.

Sklenil je z vprašanji: Ali se kot člani Cerkve zavedamo lepote tega daru, ki nam ga nudi Bog? Čutimo veselje ob tej skrbi, tej materinski pozornosti, ki nam jo namenja Cerkev? Jo znamo ceniti s preprostostjo? Ne pozabimo, da se Bog nikoli ne utrudi odpuščati nam, ampak nas po službi duhovnika stiska v novem objemu, ki nas obnavlja in nam omogoča, da ponovno vstanemo in se podamo na novo pot. To je namreč naše življenje: nenehno na novo vstajati in se podati na pot, je še dejal papež Frančišek.


Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan

Teden zaporov 2013

$
0
0

 

Med 17. in 23. novembrom 2013 poteka Teden zaporov, ki se vsako leto po vsem svetu odvija v okviru Katoliške Cerkve in tudi drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Namen tedna je, da bi se kristjani zavedali potreb zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. Naslov letošnjega tedna je Stati v luči (prim. Mal 3, 20). Nedeljski odlomek iz knjige preroka Malahija v Tednu zaporov nas popelje v razmišljanje, s čim kot kristjan hranim svojo vero, kaj me napolnjuje in kaj pravzaprav sije skozi moja dejanja. Zato je še toliko bolj na mestu molitev za vse, na katere vpliva zapor in vse, ki nosijo težko breme odgovornosti ali izgube, da bi se zmogli obrniti h Gospodu in v Njem odkriti celovitost in obnovo.

Za letošnji Teden zaporov je Zaporniški vikariat oblikoval plakate in knjižna znamenja, ki lahko vedno znova spodbujajo razmišljanje in korake ob geslu tedna. Na zadnji strani knjižnega znamenja je natisnjena molitev za vse skupine, ki se jih zapor dotika.


 

Besedilo je posredoval zaporniški vikar Robert Friškovec, ki je na voljo za dodatne informacije na e-naslovu: robert.friskovec@gov.si.

19. Gala koncert, slovesna sveta maša ter okrogla miza Radia Ognjišče

$
0
0

 

Radio Ognjišče bo v četrtek, 28. novembra 2013, praznoval 19. rojstni dan. Uvod v praznovanje bo 19. gala koncert z naslovom Hočem s teboj!, ki bo v nedeljo, 17. novembra 2013, ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Zbrane bo na obeh koncertih nagovoril misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka. Praznovanje bo doseglo svoj vrh s sveto mašo, ki jo bo v četrtek, 28. novembra 2013, ob 12.00 v kapeli Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano daroval p. Branko Cestnik. Po maši ob 13:15 pa bo v dvorani Zavoda okrogla miza na temo, kako vero živeti v osebnem življenju in v družbi. Dotaknili se bodo na zglede, ki jih s svojimi dejanji daje papež Frančišek ter kako Slovenski pastoralni načrt vnesti v življenje posameznega kristjana.

Udeležbo na večernem koncertu so napovedali predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof msgr. Andrej Glavan, celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek ter vrhovni predstojniki redovnih skupnosti v Sloveniji.

Na 19. gala koncertu Radia Ognjišče se bodo glasbeno vrnili v sedemdeseta in osemdeseta leta, ki so v pokoncilski vznesenosti botrovala rojstvu in razvoju t. i. duhovne ritmične glasbe. Klicarji, skupina Minores, France Gačnik, Franc Juvan, skupina Gloria in mnogi drugi so ustvarjali lastne duhovne popevke ali prevajali tuje, ki so si ob kitari izborile svoj prostor v veroučnih skupinah, na mladinskih srečanjih, festivalih, nekatere pa tudi v liturgiji.

Tokrat bodo pesmi Čuj, Gospod, Sta šla učenca, O, romar moj, Na poti skozi življenje, Hočem s teboj in mnoge druge zazvenele v novi preobleki in sodobni izvedbi Alenke Godec, Nuške Drašček, Nuše Derenda, Irene Vrčkovnik, Ive Stanič, Irene Vidic, Dade Kladenik, Simone Vodopivec Franko, Aleksandra Mežka, Jožeta Vidica, Modrijanov, skupine Gloria, spremljevalnega ansambla pod vodstvom Mihe Goršeta in 40-članskega Gala zbora. Potovanje skozi čas, vrhunski glasbeni in močan duhovni dogodek, predvsem pa glasbena pika na i v Letu vere.

Radio Ognjišče je leta 1993 ustanovilo Tiskovno društvo Ognjišče, začetek oddajanja pa je 5. junij 1994 v Kopru. Takrat je radio začel z lokalnim oddajanjem, z neprekinjenim oddajanjem 24-urnega programa pa 28. novembra 1994 v svojih studiih, ki so v kletnih prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.


 

Dodatne informacije lahko dobite na naslovu alen.salihovic@ognjisce.si ter na GSM: 051/685–661.

 

 


Prva slovenska šola v elitni svetovni družbi 80 Microsoftovih mentorskih šol

$
0
0

 

Zavod Antona Martina Slomška iz Maribora je v elitni skupini 80 izobraževalnih institucij z vsega sveta, ki so bile izbrane za sodelovanje v programu Microsoft Mentor School.

Microsoft je objavil, da se je Zavod Antona Martina Slomška iz Maribora uvrstil v elitno skupino 80 izobraževalnih institucij z vsega sveta, ki so bile izbrane za sodelovanje v programu Microsoft Mentor School. Microsoft za sodelovanje v programu mentorskih šol vsako leto izbere najboljše izobraževalne institucije, ki na učinkovit in inovativen način uporabljajo sodobne tehnologije za preoblikovanje izobraževanja za potrebe 21. stoletja. Zavod Antona Martina Slomška je s pomočjo Microsoftovega modela 21st Century Learning Design vzpostavil inovativne pristope k učenju in poučevanju, ki jih je mogoče prenesti tudi v širše šolsko okolje. Z uvrstitvijo v program bo pridobil dostop do najsodobnejših Microsoftovih tehnologij in specializiranih znanj ter povabilo za udeležbo na mednarodnem dogodku za izobraževanje Partners in Learning Global Forum, ki bo marca naslednje leto potekal v Barceloni, in na londonski prireditvi Bett Show 2014. Prednosti pobude Partnerji v učenju, vključno z brezplačnimi viri in orodji za učitelje, so na voljo tudi drugim slovenskim šolam, zato jih Microsoft vabi, da z vključitvijo vprogram inovativnih šol odkrijejo in uvedejo najboljše prakse učenja in poučevanja s pomočjo tehnologije.

Robert Trnovec, generalni direktor slovenskega Microsofta: »Mentorske šole nudijo najboljši vzgled, kako je mogoče v izobraževanju učinkovito uporabiti najsodobnejše tehnologije in učence z njimi bolje pripraviti na uspešno življenje v 21. stoletju. Čestitamo Zavodu Antona Martina Slomška za ta izjemen dosežek. Verjamem, da bodo njegove bogate izkušnje in znanje zelo koristne tudi drugim slovenskim izobraževalnim institucijam, ki si prizadevajo v učne načrte na smiseln in učinkovit način vključiti sodobna tehnološka orodja in inovativne načine poučevanja.«

 

Mentorske šole

Program Microsoft Mentor School je del Microsoftove pobude Partnerji v učenju, v okviru katere se je Microsoft zavezal, da za preoblikovanje izobraževanja po vsem svetu v desetih letih nameni skoraj 500 milijonov USD. Zavod Antona Martina Slomška iz Maribora kot inovativna šola že vrsto let sodeluje pri pobudi Partnerji v učenju. Leta 2011 se je tako kot prva slovenska izobraževalna institucija s sprejemom v Microsoftov projekt Pathfinder Schools uspel uvrstiti med najbolj inovativne šole na svetu, letos pa je ta dosežek še nadgradil z vključitvijo v elitno skupino mentorskih šol z učnimi programi, ki lahko služijo za vzor tudi drugim izobraževalnim ustanovam tako v Sloveniji kot po svetu.

»Postati prva Microsoftova mentorska šola v Sloveniji predstavlja za Zavod Antona Martina Slomška po eni strani pohvalo in potrditev za izbrano smer razvoja ter opravljeno delo, po drugi strani pa odgovornost za prenos pridobljenih znanj, kompetenc ter politik s področja izobraževanja v širši šolski prostor,« je povedal mag. Andrej Flogie, poslovni direktor in vodja projekta v Zavodu Antona Martina Slomška. »Prepričani smo, da sodobna tehnologija, e-storitve in e-vsebine niso stvar prihodnosti, temveč so že tu. Prav tako se zavedamo dejstva, da izobražujemo in vzgajamo naše otroke za poklice, ki trenutno sploh še ne obstajajo.«

Zavod Antona Martina Slomška iz Maribora je medgeneracijski center, ki združuje Škofijsko gimnazijo, vrtec Montesori, glasbeno in baletno šolo, dijaški dom ter medgeneracijsko akademijo. Zavod v sklopu svojega programa in vizije razvija koncept vseživljenjskega učenja, ki ga prepleta z vključevanjem najsodobnejših didaktičnih pristopov in sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

»Največji izziv na poti do inovativne šole je vsekakor predstavljal prenos znanj in izkušenj, ki smo jih pridobili skozi izobraževanja in srečanja, organizirana s strani Microsofta, na pedagoški kolektiv škofijske gimnazije ter posledično konkretizacija dela skozi celotno šolsko leto. Da nam je to uspelo, pričajo rezultati in odgovori dijakov in profesorjev v procesu evalvacije celotnega dela,« je izkušnje na poti do inovativne šole predstavil mag. Flogie. »Konkreten rezultat naših prizadevanj na tem področju je, da ima danes pri nas vsak dijak inovativnega razreda pri pouku svojo tablico z dostopom do spleta, s katero ve, kaj početi. Prav tako ima vsak naš profesor ustrezna znanja in kompetence pri umeščanju ter uporabi sodobne tehnologije in inovativnih pristopov v pedagoški proces.«

Partnerji v učenju (Partners in Learning) je globalni projekt podjetja Microsoft. Namen pobude je omogočiti učencem, dijakom in študentom bolj kakovostno učenje, učiteljem pa ponuditi strokovno izpopolnjevanje o tem, kako informacijsko in komunikacijsko tehnologijo vključiti v poučevanje. S pobudo Partnerji v učenju Microsoft sodeluje s šolami pri pripravi učencev na digitalna delovna mesta, omogoča izobraževalnemu osebju, da dvigne raven informacijsko-komunikacijske pismenosti v svojih ustanovah, ter nudi podporo učiteljem in šolam pri razvoju kulture inovacij. V sodelovanju s strokovnjaki ponuja izobraževalnemu osebju vire, spretnosti, kakovosten profesionalni razvoj in možnosti medsebojnega povezovanja.

Partnerji v učenju so Microsoft Mentor School in Zavod Antona Martina Slomška.
Fotografije: tablice pri pouku na ZAMS
Microsoft na spletu
Spletna stran Microsoftove novice
Slovenski Microsoft na Facebooku
in Twitterju
Microsoft News Center


 

Več informacij dobite pri Moniki Kovačič, odnosi z javnostmi, a-mokov@microsoft.com, GSM: 041 822 611

Besedilo so posredovali z Zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.

Vprašalnik lokalnim Cerkvam pred škofovsko sinodo o družini

$
0
0

Spoštovani dr. Tadej Strehovec.
Iz medijev je  znano, da je Sveti sedež  na škofije po vsem svetu  naslovil vprašanja za vernike, ki zadevajo njihov  odnos do zakona, spolnosti, ločitev itd., in da so ga dobili tudi v Katoliški cerkvi na Slovenskem.

Prosim za odgovore na naslednja vprašanja:

Komu je v Sloveniji ta vprašalnik (in nalogo, da pridobi mnenja vernikov) poslal Sveti sedež: SŠK, nadškofijama ali vsem škofijam in nadškofijam?
Sveti sedež je poslal vprašalnik vsem škofovskim konferencam s prošnjo, da ga posredujejo škofijam, dekanijam in župnijam.

Ali so škofje v okviru SŠK že razpravljali, kako se bodo naloge lotili?  
O omenjenem vprašalniku bodo škofje razpravljali naslednji teden in določili način, kako bodo verniki, duhovniki, redovnice in redovniki odgovarjali na vprašanja. Več o samem načinu izvedbe bo znano konec prihodnjega tedna.

Ali obstaja rok, do katerega morate odgovore vernikov posredovati Svetemu sedežu?
Rok za oddajo odgovorov je 31. januar 2014.

Boste odgovore strnili ali bodo romali v Rim neposredno in jih bodo tam obdelali?
Sveti sedež pričakuje, da bodo sintezo odgovorov naredile škofovske konference.

Ali me lahko prosim seznanite z vsem, kar ste v zvezi z vprašalnikom v Cerkvi (na SŠK ali v nadškofiji)  že sklenili oziroma kdaj boste omenjena in morebitna druga vprašanja obravnavali?  
Kot že omenjeno, bo SŠK obravnavala vprašalnik prihodnji teden na svoji redni seji.

Zanima me tudi vaše mnenje o tem, kaj bodo zbrani odgovori pomenili za cerkveno vodstvo, tako v Sloveniji (za naše škofe) kot v Rimu.
Vprašalnik predstavlja do sedaj verjetno največjo pastoralno anketo oz. raziskavo o tem, kaj katoličani mislijo o družini, zakonski zvezi, razporočenih in ponovno poročenih ter dosedanji zakramentalni praksi na tem področju. Pričakujemo, da bo Cerkev na Slovenskem na osnovi dobljenih podatkov lahko oblikovala še kvalitetnejšo družinsko pastoralo tako na ravni župnij kot tudi na ravni škofij.


dr. Tadej Strehovec
tiskovni predstavnik SŠK

19. Gala koncert, slovesna sveta maša ter okrogla miza Radia Ognjišče

$
0
0

 

Radio Ognjišče bo v četrtek, 28. novembra 2013, praznoval 19. rojstni dan. Uvod v praznovanje bo 19. gala koncert z naslovom Hočem s teboj!, ki bo v nedeljo, 17. novembra 2013, ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Zbrane bo na obeh koncertih nagovoril misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka. Praznovanje bo doseglo svoj vrh s sveto mašo, ki jo bo v četrtek, 28. novembra 2013, ob 12.00 v kapeli Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano daroval p. Branko Cestnik. Po maši ob 13:15 pa bo v dvorani Zavoda okrogla miza na temo, kako vero živeti v osebnem življenju in v družbi. Dotaknili se bodo na zglede, ki jih s svojimi dejanji daje papež Frančišek ter kako Slovenski pastoralni načrt vnesti v življenje posameznega kristjana.

Udeležbo na večernem koncertu so napovedali predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof msgr. Andrej Glavan, celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek ter vrhovni predstojniki redovnih skupnosti v Sloveniji.

Na 19. gala koncertu Radia Ognjišče se bodo glasbeno vrnili v sedemdeseta in osemdeseta leta, ki so v pokoncilski vznesenosti botrovala rojstvu in razvoju t. i. duhovne ritmične glasbe. Klicarji, skupina Minores, France Gačnik, Franc Juvan, skupina Gloria in mnogi drugi so ustvarjali lastne duhovne popevke ali prevajali tuje, ki so si ob kitari izborile svoj prostor v veroučnih skupinah, na mladinskih srečanjih, festivalih, nekatere pa tudi v liturgiji.

Tokrat bodo pesmi Čuj, Gospod, Sta šla učenca, O, romar moj, Na poti skozi življenje, Hočem s teboj in mnoge druge zazvenele v novi preobleki in sodobni izvedbi Alenke Godec, Nuške Drašček, Nuše Derenda, Irene Vrčkovnik, Ive Stanič, Irene Vidic, Dade Kladenik, Simone Vodopivec Franko, Aleksandra Mežka, Jožeta Vidica, Modrijanov, skupine Gloria, spremljevalnega ansambla pod vodstvom Mihe Goršeta in 40-članskega Gala zbora. Potovanje skozi čas, vrhunski glasbeni in močan duhovni dogodek, predvsem pa glasbena pika na i v Letu vere.

Radio Ognjišče je leta 1993 ustanovilo Tiskovno društvo Ognjišče, začetek oddajanja pa je 5. junij 1994 v Kopru. Takrat je radio začel z lokalnim oddajanjem, z neprekinjenim oddajanjem 24-urnega programa pa 28. novembra 1994 v svojih studiih, ki so v kletnih prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.


 

Dodatne informacije lahko dobite na naslovu alen.salihovic@ognjisce.si ter na GSM: 051/685–661.

 

 

Tečaj pisanja ikon

$
0
0

Vljudno vabljeni na tečaj ikonopisja, ki bo potekal v četrtek, 28. novembra 2013, in ga tudi letos izvajajo v Domu sv. Jožefa v Celju. Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del: zgodovinsko – verski vidik ikone; izbira motivov; izdelava kalkov; postopki slikanja ikon; nanašanja zaščitne plasti; blagoslov ikon.

Cilj tečaja je, da vsak udeleženec naslika eno ikono in ob tem spozna tehniko in tehnologijo ikonopisja.

Nabava materiala: voditeljici priskrbita potrebne materiale, udeleženec pa prinese s seboj le 1 paleto za akvarelne barve in 2 čopiča (akvarelni čopič št. 1 in št. 4).


Za predhodne prijave in vse ostale informacije so vam na voljo v Domu sv. Jožefa v Celju, tel. 059-073-800, e-pošta: info@jozef.si ali na naslovu Dom sv. Jožef, Plečnikova 29, 3000 Celje. Prijave zbirajo do 25. novembra.

 

Dan odprtih vrat na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja

$
0
0

Starše, ki želijo prihodnje leto vpisati svojega otroka v 1. razred na zasebno katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava, vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 29. novembra 2013, bo 16. uri v  dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava.

Isti dan bo v zavodskem atriju tudi dobrodelni adventni sejem, kjer bodo ročno narejene izdelke prodajali učenci OŠ Alojzija Šuštarja, dijaki Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma ter študentje Študentskega doma Janeza F. Gnidovca.


Dr. Marina Rugelj,

ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja

 

 

Papež Frančišek: Kristus je središče stvarstva, je središče ljudstva, je središče zgodovine

$
0
0

»Današnji slovesni praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, ki je višek bogoslužnega leta, zaznamuje tudi zaključek Leta vere, ki ga je napovedal papež Benedikt XVI., katermu je sedaj iz srca namenjeno naše prizanje za ta dar, ki nam ga je dal. S to previdnostno pobudo nam je ponudil priložnost, da odkrijemo lepoto poti tiste vere, ki se je začela z dnem našega krsta, po katerem smo postali Božji otroci ter bratje in sestre v Cerkvi. To je pot, katere končni cilj je naše popolno srečanje z Bogom in med katero nas Sveti Duh očiščuje, dviguje, posvečuje ter nam omogoča vstopiti v srečo, po kateri hrepeni naše srce.« S temi besedami je papež Frančišek v nedeljo, 24. novembra 2013, nagovoril vernike zbrane na trgu sv. Petra med slovesno mašo, ki jo je daroval na slovesni praznik Kristusa kralja ter ob sklepu Leta vere. Na trgu so bile med sveto mašo prvič navzoče relikvije prvaka apostolov, sv. Petra.

Sveti oče je homilijo nadaljeval z besedami: »Srčen in bratski pozdrav namenjam tukaj navzočim patriarhom in višjim nadškofom Vzhodnih katoliških Cerkva. Pozdrav miru, ki si ga bomo izmeljali, naj bo predvsem priznanje rimskega škofa tem skupnostim, ki so izpovedale Kristusovo ime s pogosto drago plačano zgledno zvestobo. Na isti način želim s tem dejanjem po njih doseči vse kristjane, ki živijo v Sveti deželi, v Siriji ter na vsem bližnjem vzhodu, da bi izprosil za vse dar miru in soglasja.«

Kristusova središčnost

Orednja misel pravkar oznanjenih svetopisemskih beril je Kristusova središčnost. Kristus je v središču, Kristus je središče. Kristus je središče stvarstva, Kristus je središče ljudstva, Kristus je središče zgodovine.

Prvorojenec vsega stvarstva
Apostol Pavel nam predstavlja poglobljen pogled na Jezusovo središčnost. Predstavi ga kot Prvorojenca vsega stvarstva. V Njem, po Njem in zanj so bile vse stvari ustvarjene. On je središče vseh stvari, je njihovo počelo. Jezus Kristus, Gospod: Bog je Njemu dal polnost, celoto, da bi po Njem spravil vse stvari (prim. Kol 1,12-20). On je Gospod stvarstva, Gospod sprave.

Iz te podobe razumemo, da je Kristus središče stvarstva in zato je zahtevana drža vernika, če hoče biti res to, da prizna in sprejme v svoje življenje to središčnost Jezusa Kristusa, tako v mislih, besedah in dejanjih. Tako bodo naše misli krščanske misli, saj bodo Kristusove misli. Naša dejanja bodo krščanska dejanja, saj bodo Kristusova dejanja. Naše besede bodo krščanske besede, daj bodo Kristusove besede. Če pa se izgubi to središče, saj ga nadomesti nekaj drugega, nastane samo škoda, tako za okolje, ki nas obdaja, kakor za človeka samega.

Kristus je središče Božjega ljudstva
Poleg tega, da je Kristus središče stvarstva in središče sprave, je tudi središče Božjega ljudstva. Ravno danes je tu, v središču med nami. Zdaj je tu v Besedi in bo tu na oltarju, živ, v naši sredi, med svojim ljudstvom. To je predstavljeno v prvem berilu, ki pripoveduje o dnevu, ko so Izraelovi rodovi prišli iskat Davida ter ga pred Gospodom mazilili za Izraelskega kralja (prim 2Sam 5,1-3). Z iskanjem idealne podobe kralja so ti ljudje iskali Boga samega, Boga, ki jim bo blizu, ki bo sprejel in spremljal človeka na poti, da bo postal njihov brat.

Kristus, potomec kralja Davida, je ravno tisti brat, okoli katerega nastaja ljudstvo in za katerega on sam skrbi, skrbi za vse nas, za ceno svojega življenja. V Njem smo mi eno, eno samo ljudstvo, združeni z Njim, smo na isti poti, delimo isto usodo. Samo v Njem, torej v Njem kot središču imamo kot ljudstvo svojo identiteto.

Kristus je središče zgodovine

In končno, Kristus je središče zgodovine človeštva in tudi središče zgodovine vsakega človeka. Njemu lahko prinašamo naše veselje, upanje, žalosti in stiske, s katerimi je prepleteno naše življenje. Ko je Kristus v središču, so tudi najtemačnejši trenutki našega bivanja osvetljeni in nam da upanje, kakor se je to zgodilo z dobrim razbojnikom v današnjem evangeliju.

Medtem ko so se drugi z zaničevanjem obračali na Jezusa: »Če si ti Kristus, Kralj, Mesija, reši sam sebe in stopi s križa!« se je tisti človek, ki je zavozil do konca svoje življenje, skesan oklenil križanega Jezusa in ga prosil: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo« (Lk 23,42). Jezus mu je obljubil: »Danes boš z menoj v raju« (v. 43), v njegovem kraljestvu. Jezus izgovarja samo besedo odpuščanja, ne obsodbe. Ko človek zmore najti pogum, da prosi za to odpuščanje, Gospod nikoli ne zavrže takšne prošnje.

Danes lahko vsi mi pomislimo na našo zgodovino, na našo pot. Vsak od nas ima svojo zgodovino, vsak od nas pa ima tudi napake, grehe, srečne in temačne trenutke. Danes nam bo dobro delo, če bomo imeli v mislih našo zgodovino in gledali Kristusa ter iz srca večkrat ponavljali v tišini, vsak zase: 'Spomni se me Gospod, sedaj, ko si v svojem kraljestvu!' Spomni se me Jezus, saj hočem postati dober, saj hočem postati dobra, a nimam moči, ne morem, grešnik sem, grešnik sem! Toda spomni se me, Jezus. Ti se me lahko spomniš, saj si v središču, si v svojem Kraljestvu! Kako je to lepo! To danes storimo vsi, vsak v svojem srcu, večkrat:'Spomni se me Gospod, ti, ki si v središču, ki si v svojem Kraljestvu!'

Jezusova obljuba dobremu razbojniku nam daje upanje. Pove nam, da je Božja milost veliko obilnejša od molitve, s katero smo jo prosili. Gospod vedno več podari. Zelo velikodušen je, saj vedno več podari, kot ga prosimo. Prosiš ga, da se te spomni, on pa te pelje v svoje Kraljestvo! Jezus je središče naših želja po veselju in zveličanju. Pojdimo vsi skupaj po tej poti.

Papež Frančišek je po obhajilu izročil nekaterim predstavnikom apostolsko spodbudo ob koncu Leta vere z naslovom Evangelii Gaudium (Evangelij veselja). Pred molitvijo Angelovega češčenja je sveti oče pozdravil tudi udeležence narodnega kongresa o usmiljenju ter ukrajinsko skupnost, ki se spominja osemdesete obletnice 'Holodomora' 'velike lakote', ki jo je povzročil sovjetski režim in je zahtevala več milijonov žrtev.

Sveti oče se je nadalje zahvalil vsem, ki so si prizadevali za potek Leta vere. »Rinu Fisichelli, ki je vodil to pot, se iz srca zahvaljujem, njemu in vsem njegovim sodelavcem: najlepša hvala.«


Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan

23. dobrodelni koncert Klic dobrote

$
0
0

 

Slovenska karitas skupaj z RTV Slovenija prireja 23. tradicionalni dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo v sredo, 27. novembra 2013, ob 20.05 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Radio Slovenija I. program in Radio Ognjišče. Geslo letošnjega Tedna Karitas in koncerta je Verjamem vate.

Koncerta se bosta udeležila predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, ki bo s svojim pozdravom nagovorim zbrane, na povabilo pa se je odzval tudi predsednik Ustavnega sodišča RS mag. Miroslav Mozetič. Med koncertom bo imel nagovor upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih, predsednik Slovenske karitas. V letu aktivnega državljanstva prostovoljci in vsi državljani skupaj gradijo prihodnost, skupaj si pomagajo in iščejo najboljše v nas in drugih.

Prireditev v dvorano vsako leto privabi številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki, pevci, zbori, plesalci in drugi umetniki bodo tudi letos s svojim nastopom nagovorili slovensko javnost. Trkali bodo na dobroto src in pozivali k pomoči družinam v stiski. Nastopili bodo: Severa Gjurin, Gal Gjurin, Tinkara Kovač, Ansambel Saša Avsenika, Modrijani, Alfi Nipič, Antonio Tkalec, Petra Gorše, Sandra Harb, Otroški in mladinski zbor OŠ Alojzija Šuštarja ter Gregor Čušin. Koncert bosta povezovala Mateja Feltrin Novljan in Rok Kužel, scenarij je pripravil Tadej Sadar, režiral pa bo Tomaž Švigelj.

V času koncerta se lahko gledalci ob neposrednem televizijskem in radijskem prenosu s telefonskim darovanjem sredstev aktivno vključijo v akcijo. V letu 2012 se je v času koncerta za družine v stiski zbralo 168.000 EUR, v letu 2011 pa 131.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu in v spremljajočih akcijah Klica dobrote pomoč vsako leto prejme preko več kot 20.000 družin po vsej Sloveniji. Prošnja organizatorjem gre vsem ljudem dobrega srca, da skupaj pomagajo, saj je letos zaradi vse večjega števila stisk, kriza še toliko večja. V letu aktivnega državljanstva se bodo letošnjega Klica dobrote udeležili tudi nekdanji civilni vojaki. Letos namreč mineva 10 let od zaključka omenjenega programa, preko katerega je na Slovenski karitas civilno služenje opravilo preko 800 civilnih vojakov.


 

Več informacij o koncertu dobite na sedežu Slovenske karitas na Kristanovi ulici 1 v Ljubljani, tel. 01/300–59–60 ali po e-pošti na naslovu: info@karitas.si. Vsi, ki bi želeli neposredno poročati iz dobrodelnega koncerta, se lahko obrnejo na Mojco Kepic, GSM: 031/228-726.


Sporočilo za javnost ob sklepu 76. redne plenarne seje SŠK

$
0
0

V ponedeljek, 25. in torek, 26. novembra 2013, je v Ljubljani potekala 76. redna plenarna seja Slovenske škofovske konference (SŠK). Seje so se poleg domačih škofov udeležili tudi predstavniki škofovskih konferenc Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Hrvaško je zastopal škof msgr. Josip Mrzljak, Madžarsko škof msgr. Andras Veres, Italijo škof msgr. Eugenio Ravignani ter škof msgr. Franjo Komarica, predsednik škofovske konference Bosne in Hercegovine.

V prvem delu zasedanja so se slovenski škofje srečali s tajništvom Slovenskega pastoralnega sveta (SPS) in sklenili, da bo leta 2016 »Pastoralni dan« na temo družine. Prav tako so škofje obravnavali Vprašalnik o družini, ki ga je Sveti sedež poslal škofovskim konferencam po vsem svetu z namenom, da ga posredujejo vsem dekanijam in župnijam. Škofje so odločili, da bodo v mesecu decembru člani župnijskih pastoralnih svetov, duhovniki, redovnice in redovniki ter člani zakonskih skupin odgovorili na vprašanja v obliki spletne ankete. SŠK bo pridobljene odgovore skupaj s strokovnjaki analizirala in jih do konca januarja 2014 posredovala Svetemu sedežu.

Škofje so tudi potrdili Smernice za zvonjenje, na osnovi katerih bodo škofje v svojih škofijah pripravili uredbe za zvonjenje zlasti v urbanih okoljih.

Osrednja tema drugega dne plenarne seje je bila pastorala družine. Škofje iz sosednjih škofovskih konferenc so predstavili glavne poudarke pastorale družine v njihovih državah ter izpostavili težave in priložnosti na tem področju. Skupaj so ugotovili, da je pastorala družine del temeljnega poslanstva krajevnih Cerkva, kateremu moramo nameniti še več pozornosti in pastoralnega dela.

Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje

$
0
0

V soboto, 28. decembra 2013, na praznik nedolžnih otrok, bomo v Cerkvi na Slovenskem obhajali Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje.

 

Začetek pobude

Papež Benedikt XVI. je 27. novembra 2010 v baziliki sv. Petra v Rimu vodil molitveno bdenje z naslovom Vigilija za vse porajajoče se človeško življenje. Praznovanje je sovpadalo z večernicami pred prvo adventno nedeljo in je bilo postavljeno v obdobje pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa. Ob tej priložnosti je vse škofe po svetu povabil, naj se mu pridružijo in na ta dan tudi sami pripravijo podobna srečanja po svojih škofijah. V odgovor na papeževo vabilo so 27. novembra 2010 tudi po slovenskih škofijah potekale molitvene ure in maše, kamor so posebej povabili družine, zakonske skupine in molivce za življenje.

 

Nadaljevanje pobude v Cerkvi na Slovenskem

Slovenski škofje so na 65. redni seji SŠK 26. marca 2012 sprejeli sklep, da bo 28. december, praznik nedolžnih otrok, v Cerkvi na Slovenskem odslej posvečen spominu in molitvi za nerojene otroke. Eden od razlogov za to odločitev je dejstvo, da je bilo v Sloveniji po podatkih Inštituta za varovanje zdravja med letoma 1979 in 2011 storjenih 381.713 umetnih splavov.


Dodatne informacije so na voljo po elektronski pošti: bozjiotroci.zavod@gmail.com

100-letnica Novin

$
0
0

Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave ob 100-letnici Novin, ki bo v nedeljo, 8. decembra 2013, ob 15. uri v Srebrni hiši v Martinju 27, kjer je živel eden od urednikov Novin g. Ivan Camplin. Razstavo bo odprl škof dr. Peter Štumpf. Obenem bo predstavljena posebna številka škofijskega glasila Poti k Bogu, ki bo v posebni obliki in s posebno vsebino izšla ob tem pomembnem jubileju.


Lojze Kozar ml.                                                                dr. Franc Zorec

voditelj odbora za medije in urednik                                 voditelj Pastoralne službe


O pomenu Novin so zapisali:

»S tem je prvi prekmurski tednik predvsem pred 1919 izpolnil posebno nalogo v dviganju izobrazbene ravni in v navajanju k branju med prekmurskimi Slovenci.« dr. Vilko Novak, Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana 1976, str. 93

»Temeljna vsebinska zasnova Novin ni bila le politična, čeprav je bilo v vsaki številki tudi precej čisto političnih člankov, ampak tudi verska in pastoralna. Objavljale so versko-poučne, vzgojne in kulturno-zgodovinske članke ter leposlovje. Bile so obenem tudi glasilo prekmurskih izseljencev in zdomcev.« dr. Jožef Smej, Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga, Maribor 1975, str. 77

»Njihov najvažnejši cilj v madžarski državi je bil: dvigati med našimi ljudmi slovensko zavest. V dvajsetih letih so Novine poleg političnega oblikovanja vodile borbo za popolno gimnazijo v Soboti, za pravično delitev agrarne zemlje, za Martinišče – zavod za revne dijake, za pravico do domačega jezika – narečja, borbo proti liberalizmu in škodljivim vplivom raznih ideologij.« Lojze Kozar, v: Kleklov simpozij v Rimu, Celje 1995, str. 126

»Ob narodnostnem pomenu Novin za Prekmurje ne smemo prezreti vloge, ki so jo imele tudi na prosvetnem področju. M. Slavič ugotavlja: 'Klekl je v svojih Novinah začel učiti ljudstvo čitati, ker so bile v tem času samo madžarske šole …'« dr. Stanislav Zver, Jožef Klekl, Prekmurski Čedermac, Koper 2001, 96

»Med množico časnikov, ki so izhajali v Prekmurju, je edinstven primer Kleklov tisk, za katerega velja, da verjetno nobena pokrajina v Sloveniji že pred 1. svetovno vojno in vse do leta 1944 ni imela toliko in tako razširjene katoliške periodike, kot je bila njegova.« Dr. Peter Štumpf, Jožef Klekl st., doktorska disertacija, Ljubljana 2002, str. 167


Uredniki Novin:

1913-1917 Jožef Klekl st.
1917-1919 Jožef Klekl ml.
1920-1925 Jožef Klekl st.
1926-1929 Ivan Jerič, Franc Bajlec
1929-1932 Franc Bajlec, Franc Kolenc
1933 Jožko Maučec, Vilko Novak
1934-1939 Jožef Klekl st.
1940-1941 Ivan Camplin, Matija Balažic
Vir: Lojze Kozar, Pomen Novin za Slovensko krajino, v: Kleklov simpozij v Rimu, Celje 1995

Poti Novin:

"Po drugi svetovni vojni je bilo delo Jožefa Klekla in sodelavcev s silo zaustavljeno. Kar nekaj desetletij je minilo, preden so Jožef Smej, Lojze Kozar, Vilko Novak in drugi smeli narediti nekaj stopinj na področju tiska in ljudem podarjati STOPINJE, koledar ali zbornik Pomurskega pastoralnega področja, ki ima zdaj škofijski žig. Sčasoma so priklile na dan še POTI K BOGU, ki so sedaj pomembno škofijsko glasilo, čeprav izidejo samo štirikrat letno.
Ustanovitev Škofije Murska Sobota je pomenila korak više tudi na področju oznanjevanja. Pripravljena je bila ŠKOFIJSKA SPLETNA STRAN, ki sedaj pod budnim očesom Pastoralne službe napoveduje, obvešča, seznanja, spodbuja, krepi in usmerja vse, ki si želijo hitrih informacij, dobrih novic in trdnih temeljev življenja. Škofijska spletna stran je sodoben medij, ki na današnjemu človeku primeren način dela tisto, kar sta začela sv. Ciril in Metod, nadaljevali pa so Küzmič, Ivanocy, Klekl in drugi." Lojze Kozar ml., Posebna številka Poti k Bogu ob 100-letnici Novin, Poti Novin, str. 1.

Apostolska spodbuda papeža Frančiška Evangeljsko veselje

$
0
0

Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes predstavili apostolsko spodbudo papeža Frančiška z naslovom Evangeljsko veselje (Evangelii Gaudium). Poleg msgr. Rina Fisichelle, predsednika Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, sta dokument o oznanjevanju evangelija v današnjem svetu predstavila še msgr. Claudio Maria Celli, predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja, in generalni tajnik škofovske sinode msgr. Lorenzo Baldisseri.

Msgr. Rino Fisichella: Apostolska spodbuda napisana v luči veselja

Msgr. Rino Fisichella je zatrdil, da je papeževa apostolska spodbuda »napisana v luči veselja zaradi ponovnega odkritja vrelca evangelizacije v sodobnem svetu«. Frančišek v njej začrta poti pastoralnega delovanja v prihodnjih letih. Povabi k preroškemu in pozitivnemu pogledu na stvarnost, ne da bi pri tem spregledali težave.»Papež Frančišek vliva pogum in spodbuja, da zremo naprej kljub trenutku krize in iz Kristusovega križa in vstajenja ponovno naredimo prapor zmage,« je dejal Fisichella. Dokument odraža papeževe pastoralne izkušnje, predvsem pa poziv, naj sprejmemo trenutek milosti, ki ga živi Cerkev, ter se z vero, prepričanjem in navdušenjem podamo na novo stopnjo poti evangelizacije.

Spodbuda Evangeljsko veselje je razdeljena na pet poglavij, ki so kot temeljni stebri Frančiškovega pogleda na novo evangelizacijo. Prvo poglavje je namenjeno reformi Cerkve, ki mora izstopiti iz sebe, da bi lahko srečala druge. Drugo poglavje govori o izzivih sodobnega sveta in preseganju skušnjav, ki ogrožajo novo evangelizacijo. Na prvem mestu je treba okrepiti lastno identiteto, brez kompleksov manjvrednosti, ki nato vodijo v skrivanje svoje identitete in prepričanj. V tretjem poglavju je poudarjeno, da je evangelizacija naloga, ki pripada celotnemu Božjemu ljudstvu, iz nje ni nihče izključen, ni pridržana in ne poverjeno neki posebni skupini. Nakazani so tudi načini in stopnje njenega napredka. Družbeni razsežnosti evangelizacije je namenjeno četrto poglavje. Zadnje, peto poglavje pa govori o »duhu nove evangelizacije«; ta se namreč razvija pod primatom delovanja Svetega Duha.

Msgr. Claudio Maria Celli: Veder, prisrčen, neposreden jezik

Msgr. Claudio Maria Celli je spregovoril o komunikativni razsežnosti papeškega dokumenta. Po njegovih besedah papež uporablja »veder, prisrčen, neposreden jezik«, skladen s stilom, ki se je izrazil v teh mesecih pontifikata. Dokument je napisan na skoraj pogovoren način in zaznamovan z močnim pastoralnim tonom. Nahajamo se pred »pastirjem, ki je v premišljujočem pogovoru z verniki«. Kot zapiše sam papež: »V tej spodbudi se želim obrniti na krščanske vernike, da bi jih povabil k novi stopnji evangeljskega oznanjevanja, zaznamovanega s takšnim veseljem. Hkrati želim nakazati pot Cerkve v prihodnih letih.«

V apostolski spodbudi vidimo, da se papež Frančišek dobro zaveda razmer v današnjem svetu, predvsem na področju zdravja, vzgoje in komunikacije, je pojasnjeval msgr. Celli. Zaveda se, da je današnja informacijska družba nasičena s podatki in da obenem lahko vodi v veliko površinskost glede moralnih vprašanj. Papež zato poudarja, da je potrebna takšna vzgoja, ki uči kritičnega mišljenja in zagotavlja ustrezen način zorenja vrednot. Hitrost današnje komunikacije in način delovanja medijev pogosto tvegata, da je sporočilo na koncu okrnjeno in zvedeno na sekundarne vidike. Tudi nekatera vprašanja glede moralnega nauka Cerkve so v nevarnosti, da ostajajo zunaj konteksta, ki jim daje smisel, ali pa se jih identificira z nekimi sekundarnimi vidiki, ki ne izražajo bistva sporočila Jezusa Kristusa. Papež zatrjuje, da moramo ostati realisti in ne jemati za samoumevno, da sogovorniki v celoti poznajo ozadje tega, o čemer govorimo, ali da naše govore lahko povežejo z bistvenim jedrom evangelija.

Papež Frančišek v dokumentu poudari tudi pomen jezika in zapiše, da je treba iskati načine, kako večno resnico izraziti v takšnem jeziku, ki dopušča razpoznati njeno trajno novost. Priznava, da pogosto ponujamo napačno podobo boga ali človeški ideal, ki v resnici ni krščanski. Evangelizacijsko prizadevanje se giblje med mejami jezika in okoliščin, a vendar je treba resnico evangelija oznanjevati na najboljši način, brez da bi se odpovedali resnici, dobremu in luči. Frančišek del apostolske spodbude posveti pridiganju. Problem namreč ni samo v znanju, ampak v konkretnem načinu razvijanja same pridige. Po papeževih besedah se je treba naučiti uporabljati podobe, »govoriti s podobami«. Jezik mora biti takšen, da ga poslušalci razumejo, da ne bi govorili v prazno. Pomembni so torej, preprostost, jasnost in pozitivna razsežnost, je še povedal msgr. Celli.


Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.

''Temelj miru je resnica''- pogovori o spravi

$
0
0

O spravi našega naroda je bilo povedanega in napisanega že veliko, žal prevečkrat neiskreno in s prikritim namenom. To nas tlači k tlom in mori. Še posebej v našem lokalnem okolju, kjer je mesto Celje in okolica izredno zaznamovano s povojnimi poboji in številnimi tragičnimi in žalostnimi zgodbami. Zato je dozorela odločitev, oziroma kar neko poslanstvo naše ustanove, da bi o tej tematiki pričeli ozaveščati in govoriti. Žal na širšem Celjskem o tej temi ne govori nihče, mi pa želimo na nevsiljiv, dostojen in strokoven način o tej temi trajno pričevati; v veliki želji in upanju, da bi to vsaj nekoliko pripomoglo k spravi. K sodelovanju smo povabili strokovnjake iz različnih področji, od katerih bo vsak na kratko spregovoril o pomenu sprave. Nagovorom bo sledil voden pogovor, saj želimo tudi med ljudmi spodbuditi govor in razmišljanje o spravi.

Termini in predavanja:

1.) ''TEHARJE, KRAJ SPOMINA IN SPRAVE, SIMBOLNO-DUHOVNI VIDIK SPRAVE''
torek, 3. december 2013, ob 19. uri,
predavatelj: p. dr. Edi Kovač

2.) ''ZGODOVINSKI VIDIK SPRAVE''
torek, 7. januar 2014, ob 19. uri,
predavatelj: zgodovinar Jože Dežman

3.) ''MEDIJSKI VIDIK SPRAVE''
torek, 1. april 2014, ob 19. uri,
predavatelj: novinar Jože Možina

4.) ''SOCIOLOŠKI VIDIK SPRAVE''
torek, 6. maj 2014, ob 19. uri,
predavatelj: doc. dr. Igor Škamperle

Vstop na večere je prost - vabljeni!

Za informacije smo vam na voljo na 059-073-800 in info@jozef.si


Pripete datoteke:

pogovori o spravi 2013_2014.pdf

Viewing all 7217 articles
Browse latest View live